Dve leti pred tem smo se zbrali kot sekcija sežanskih tabornikov, ker je bilo takrat med smučarji tudi največ tabornikov. Leta 1981 pa smo se registrirali kot Smučarski klub Sežana.
V tistih časih smo začeli skromno. Po bližnjih slovenskih smučiščih smo organizirali smučarske tečaje in tekmovanja v veleslalomu.
V klubu je primanjkovalo smučarskih vaditeljev in učiteljev, zato smo si pomagali s kadri iz bližnjih klubov, predvsem iz Postojne. Nato smo usposobili lastne kadre in klub je prerasel v množično dogajanje.
Na domačih, skromnih slovenskih smučiščih smo organizirali številne izlete, tečaje, tekmovanja in zimovanja. Tečaj smo organizirali celo v Mrzlem logu pri Idriji, kjer smo smučali s prenosnimi vlečnicami in med zimskimi počitnicami smučanja učili približno 150 tečajnikov.
Nato so nastopile zelene zime in množičnost je upadla, ljudje pa so hodili med počitnicami v Avstrijo in Italijo.
Klub se je moral posodobiti. Spremenili smo pristop in vključili mlajše ljudi. Klub je tako spet postal močnejši in prerasel v množično organizirano smučanje.
Pred devetimi leti je v vodstvu kluba prišlo do razhajanj in različnih pogledov, tako da se je razcepil na dve organizaciji, ki delujeta vsaka na svoj način. V eni so prisegali na tekmovalno smučanje, v našem klubu pa smo ugotovili, da pogojev za tekmovalno smučanje nimamo in da je finančno to prevelik zalogaj. Zato smo se omejili na oblikovanje dobrih smučarjev in kadrov, sobotne enodnevne izlete in zimovanja na bližnjih Italijanskih smučiščih pa smo cenovno približali povprečnemu smučarju.
Zaradi ljudem prijaznega pristopa in veselja, ki ga z našim delom širimo med stare in mlade smučarje, je množičnost klub pripeljala do skrajne točke, kjer kot amaterji še lahko delujemo in ga upravljamo.
Ob trideseti obletnici so naša vizija in naši cilji še vedno enaki, naša največja želja pa je, da bi klub našel moč in še naprej deloval uspešno kot do danes.
